Poiskati pomoč, je tvoja moč.

V medijih lahko ponovno beremo o razkritjih spolnih zlorab in spolnem nasilju, ki se vedno pogosteje pojavlja tudi na spletu. Tovrstni primeri nas vselej opominjajo na to, da spolno nasilje ne pozna geografskih, kulturnih, starostnih ali kakšnih drugih meja. Hkrati pa nas ti vselej opominjajo še na nekaj ključnega: pri spolnem nasilju vedno govorimo o zlorabi družbene moči enega (ali več posameznikov_c) nad drugim.

O zlorabi moči v medosebnih razmerjih praviloma govorimo takrat, ko tisti_a, ki moč poseduje, poskuša druga osebo usmerjati in nadzirati ter jo s pomočjo različnih oblik nasilja tudi podrediti svoji volji in svojim interesom. Povzročitelji_ce spolnega nasilja lahko to počnejo postopoma in precej subtilno, zato je takšen nevaren odnos včasih težje prepoznati. Hkrati pa si povzročitelji_ce spolnega nasilja za žrtve praviloma izberejo ravno nekoga z manj družbene moči od njega oziroma nje (npr. podrejen položaj na delovnem mestu ali pa mlajša (celo mladoletna) oseba, ki se sama težje brani in podobno). Pri spolnem nasilju gre za odsotnost privolitve, vendar ob tem velja opozorilo, da je lahko tudi privolitev izsiljena zaradi nesorazmerja v moči med vpletenimi osebami.

Na Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja večkrat dobimo vprašanje, če je spolnega nasilja danes več, kot ga je bilo včasih. Na to vprašanje je težko podati enoznačen odgovor, lahko pa izpostavimo, da se o spolnem nasilju danes predvsem več ve in glasneje govori. Čeprav nas bi morale statistike slovenske policije in opravljenih raziskav o razširjenosti nasilja še vedno močno skrbeti, lahko kot velik družbeni napredek vendarle izpostavimo, da danes osebe z izkušnjo spolnega nasilja, le-to hitreje prepoznajo in o tem pogosteje spregovorijo. O tem pa, na srečo, večkrat spregovorijo tudi osebe, ki tovrstno nasilje nad nekom bodisi sumijo, bodisi imajo o tem vsaj kakšno informacijo. Ne smemo pozabiti na to, da imajo pri odkrivanju in reševanju nasilja večkrat ključno vlogo ravno opazovalke_ci nasilja.

Ostaja pa ena izmed oblik nasilja, ki je danes še posebej aktualna in pereča. Spletno spolno nasilje in nadlegovanje je za marsikoga težje prepoznati in o njem spregovoriti, saj ga včasih zaradi njegove »neotipljivosti« ne razumemo kot nasilje. Opaziti je, da so žrtve spletnega spolnega nasilja pogosto otroci in mladostnice_ki, zato:

• opozarjajmo na nevarnosti, ki prežijo na spletu,
• zavedajmo se, da je objava in deljenje fotografij ter posnetkov mladoletnih oseb kaznivo dejanje, ki ga moramo prijaviti na policijo ali na Spletno oko,
• starši, vzgojiteljice_ji, učiteljice_i dajte otrokom in mladostnicam_kom vedeti, da se lahko kadarkoli obrnejo na vas.

Zagotovo pa je, ne glede na to, kakšno obliko spolnega nasilja doživljamo ali opazujemo, pomembno sporočilo, da za nasilje nikoli nismo krive_i same_i, temveč vedno tisti_a, ki ga povzroča. O spolnem nasilju spregovorimo z osebo, ki ji zaupamo in tovrstna dejanja tudi prijavimo na policijo.

Od septembra letošnjega leta, je na policijo možno oddati tudi anonimno e-prijavo s področja spolnega nasilja. Na slovenski policiji izpostavljajo: »Tudi če niste prepričani, da gre v primeru, ki ga želite prijaviti, za kaznivo dejanje, nam lahko popolnoma anonimno posredujete informacije o njem. Morda nam bodo prav te, na videz nepomembne informacije pomagale pri učinkovitem preiskovanju«.

Tudi mi smo na voljo 24 ur na dan, vsak dan v letu. Poslušamo, ne obsojamo, pomagamo. Pokličite nas na 080 11 55.

Poiskati pomoč, je tvoja moč.

Mojca Suhovršnik, Društvo SOS telefon