080 11 55

Najlepša vam hvala, da ste me poslušali in mi verjeli. Tolikokrat se mi je zgodilo, da me samo odpravijo, vi pa ste mi vlili moč. Hvala vam.

Največ mi je pomenilo, da sem od nekoga slišala, da nisem kriva. Verjeli ste mi.

Življenje piše zgodbe, tako sem vsaj mislila. Zdaj vem, da sama pišem zgodbo mojega življenja in imam vpliv na to, kakšna bo, nisem žrtev drugih. Imam moč in lahko nadaljujem sama. Pomoč obstaja.

Povedala bi še, da je bil v mojem primeru najpomembnejši trenutek, ko sem sprejela odločitev, da ne bom več živela v nasilju. Potem se je vse poklopilo in je šlo tako, kot bi se zložile vse kocke. Vse se je zgodilo točno tako, kot je bilo prav. Zadihala sem. Kot da se dušiš, nato pa prideš na svež zrak, vdihneš in rečeš: “Ahhhh, to je to. Življenje je lepo.”

Soseda je že od prej slutila, da se pri nas dogaja nekaj hudega. Nekoč je bila priča, videla je, kaj se dogaja. Imeli smo par kokoši in enkrat je ena od njih zbežala k njej, pa jo je prinesla nazaj. Ko je prišla, je bil res grozen. V takšnem stanju je bil, da dobesedno ni bil sposoben niti glave obrniti. Spomnim se, da je soseda samo začudeno gledala. Potem pa mi je enkrat čisto na skrivaj rekla, da obstaja nevladna organizacija. Prvič sem slišala zanjo, zato sem si zapisala. Svetovala mi je, naj jih pokličem in vprašam za nasvet, saj bom morala nekaj narediti. To je bil prvi korak k moji odrešitvi.

Ljubi samo sebe, postavi se na prvo mesto. Če sem zmogla jaz brez prebitega centa, s tečajem šivilje, s statusom tujke, z dvema mladoletnima otrokoma … Z občutkom manjvrednosti, nepripadnosti … Boš zmogla tudi ti. Ko sem šla iz vloge žrtve, so se mi začela vrata odpirati sama od sebe.