Jeseni 2017 smo Društvo SOS telefon, Boštjan Nipič – Nipke, Boštjan Gorenc – Pižama, Rok Terkaj – Trkaj, Klemen Bunderla in Blaž Švab pripravili projekt, v katerem smo ozaveščali mlade o pomembnosti prepoznavanja nasilja v naši bližini in nujnosti opozarjanja na nesprejemljivost nasilja. Z materiali ozaveščanja, ki smo jih pripravili za višje razrede osnovnih šol in srednje šole, smo mlade spodbudijali k ukrepanju in pomoči žrtvam.

Glavni nameni projekta so bili:
• Moške, fante in splošno javnost seznaniti s potencialom, ki ga imajo pri preventivi in preprečevanju nasilja nad ženskami.
• Ponuditi praktične nasvete o tem, kako lahko ravnajo, ko so priča ali slišijo za nasilje in pripomorejo k ustvarjanju varnejšega okolja brez nasilja.
• Krepitev znanj, spretnosti in veščin posameznic/posameznikov ter motivacije za ukrepanje.
• Spodbuditi in ozaveščati o pomenu prijavljanja nasilja nad ženskami in nesprejemljivosti nasilja nasploh.
• Mladim moškim in fantom ponuditi modele moškosti, ki zavračajo nasilje nad ženskami in spodbujajo enakost med spoloma.

Dolgoročni cilj projekta je bil preko vključenosti moških v preventivne dejavnosti ozaveščati o problematiki nasilja nad ženskami, pomenu prijavljanja nasilja in nesprejemljivosti nasilja nasploh. Moški so povzročitelji nasilja v večini primerov nasilja v družini in nasilja nad ženskami, vendar je potrebno poudariti tudi, da niso vsi moški povzročitelji nasilja. Moški večinoma ne uporabljajo potenciala, ki ga imajo za preprečevanje in odpravo nasilja nad ženskami. Predstavljajo lahko zgled drugim moškim in fantom in širijo vrednote, ki podpirajo idejo nenasilja in spodbujajo ničelno strpnost do nasilja nad ženskami. Prav tako je za moške, predvsem pa fante bolj verjetno, da bodo pri spremembi svojega vedenja, upoštevali druge moške.

O nasilju?

Nasilje je vedenje, ki se ga v mnogih primerih naučimo v družinah, v drugih medčloveških odnosih, v šoli, iz medijev. Zmanjšanje nasilja v družbi je mogoče doseči le dolgoročno, če vsak v svojih odnosih spodbujamo nenasilno vedenje in reševanje konfliktov ter potrebna in primerna znanja posredujemo svoji okolici. Na ta način lahko preprečujemo prenašanje škodljivih (nasilnih) vzorcev vedenja iz generacije v generacijo.

Nasilje nad ženskami je posledica zasidrane neenakosti med ženskami in moškimi v družbi ter obstoječih struktur moči v odnosih med ženskami in moškimi. Izvira iz kulturnih vzorcev, še posebej škodljivih vplivov določenih tradicionalnih navad ali običajev, sistema vzgoje, verskih prepričanj, vpliva medijev. Nasilje nad ženskami obenem neenakost med ženskami in moškimi tudi ohranja in je ovira za doseganje enakosti, razvoja in miru.

Potrebno je zagotoviti, da so deklice in dečki deležni vzgoje in izobraževanja, ki ne bosta spodbujala tradicionalnih družbenih in kulturnih vzorcev o vlogah deklic in dečkov ter predsodkov in stereotipov o posameznem spolu.

Pomembno se je zavzemati za oblikovanje družbene klime, ki ne bo strpna do nasilja nad ženskami in do nasilja nasploh. Prepričanje, da je nasilje nad ženskami nedopustno, mora postati splošno sprejeta norma. Poskrbeti je potrebno za učinkovito zaščito žensk pred nasiljem, povzročiteljem nasilja pa jasno sporočiti, da bodo za nasilna dejanja kaznovani v skladu z zakonom.

Anketa

V anketi smo mlade od 15 do 25 leta prosili, da izpolnijo anonimni spletni vprašalnik »Ali prepoznaš nasilje v partnerskem odnosu.« Nanj je odgovorilo 740 mladih, od tega 90 % deklet. Dekleta so opisovala lastne izkušnje z nasiljem ali izkušnje prijateljice/prijatelja, mnogo pa jih je pisalo o preživetem nasilju v primarni družini. Podatki, ki smo jih pridobili z vprašalnikom, kažejo na alarmantno sliko neodkritega in neobravnavanega nasilja med mladimi, tako v partnerskih odnosih, kot tudi medvrstniškega nasilja in nasilja v družini.

Podatki, ki smo jih pridobili z vprašalnikom, kažejo na alarmantno sliko neodkritega in neobravnavanega nasilja med mladimi, tako v partnerskih odnosih, kot tudi medvrstniškega nasilja in nasilja v družini.

Projekt je sofinanciralo MDDSZ.