Besedilo je povzeto po spletni strani Šole za socialno delo Univerze v Washingtonu,  Joshua Center on Child Sexual Abuse.

Vir: Joshua Center on Child Sexual Abuse Prevention (2024). What are the effects of sexual abuse? https://uwjoshuacenter.org/what-are-effects-sexual-abuse

Doživljanje spolne zlorabe v mladosti pogosto vodi do številnih negativnih učinkov – medtem, ko se spolna zloraba/ spolno nasilje dogaja, potem ko mladostnica_k razkrije spolno zlorabo/ nasilje, ali potem ko drugi odkrijejo, kaj se je zgodilo, in kasneje, ko mladostnica_k odraste.

Veliko oseb, ki so preživele spolno zlorabo/ nasilje, doživi najresnejše čustvene posledice spolne zlorabe iz mladosti pozneje v življenju, kot odrasle. Ljudje, ki so doživeli travmo in spolno zlorabo/ nasilje, se lahko pozdravijo.

Ljudje, ki so doživeli travmo in spolno zlorabo/ nasilje, se lahko pozdravijo.

Travmatični vidiki spolne zlorabe/ spolnega nasilja

Nekdo, ki je v mladosti doživel spolno zlorabo/ nasilje, lahko razvije simptome posttravmatskega stresa, kar je klinični izraz za zbirko simptomov, ki sledijo travmatični izkušnji. To lahko vključuje anksioznost, depresijo in vsiljive prebliske ali spomine na spolno zlorabo/ nasilje.

Spolna zloraba je travmatična. Travma je dogodek ali izkušnja, ki uniči človekov občutek varnosti s tem, da ga poškoduje ali izpostavi nevarnosti, ki uniči človekove odnose z drugimi, da pride do prekinitve povezanosti ali izdanja zaupanja, in vpliva na človekovo povezanost z njegovo skupnostjo.

To pomeni, da travma vpliva tako na posameznico_ka, ki jo doživi, kot tudi na njene_gove odnose z drugimi ljudmi. Obstaja veliko različnih razlogov, zakaj je spolna zloraba/ spolno nasilje lahko travmatična_o.

Travmatični vidiki spolne zlorabe/ spolnega nasilja lahko vključujejo:

  • Izdajo. Mladi, ki so bili žrtve spolne zlorabe/ spolnega nasilja, se lahko počutijo izdane s strani različnih ljudi iz različnih razlogov. Mladi, ki doživljajo grooming (spolno napeljevanje) se lahko počutijo izdane, ker je nekdo, ki naj bi z njimi imel odnos zaupanja, skrbi ali mentorstva, ta odnos uporabil za doseganje spolnega odnosa. Mladi se lahko počutijo izdane s strani drugih ljudi v njihovem življenju, ki jih niso mogli obvarovati pred zlorabo, ali s strani ljudi, ki jim niso verjeli ali jih podprli, potem ko so izvedeli za zlorabo. Nekateri mladostniki začnejo doživljati občutke izdaje, ko se spolna zloraba/ spolno nasilje začne dogajati, drugi mladostniki, ki so bili žrtev groominga (spolnega napeljevanja), pa se lahko začnejo počutiti izdane po tem, ko je spolne zlorabe/ spolnega nasilja že konec.
  • Stigmo. Mladi lahko po krivici postanejo tarča obtožb ali sramotenja zaradi tega, ker so bili zlorabljeni. Lahko so tudi po krivici obtoženi, da lažejo o spolni zlorabi/ spolnem nasilju. Kako se drugi odzivajo, ko izvejo, da so bili mladi zlorabljeni, nima nobene veze z mladimi in mladi vsekakor niso krivi za te odzive. Takšni odzivi, vključno z občutki nejevere, pogosto temeljijo na nezavednih občutkih strahu in tesnobe, ko nekdo izve o spolni zlorabi njemu bližnje osebe (zdaj se morajo namreč spoprijeti s spoznanjem, da so ljudje, ki jih poznajo in jim zaupajo, sposobni spolno zlorabiti mlade, ali pa morda celo spoznajo, da bi oni sami lahko bili zlorabljeni).
  • Nemoč. Že sama narava spolne zlorabe/ spolnega nasilja lahko povzroči, da se mladi počutijo nemočne. To velja ne glede na to, ali mladi verjamejo, da bi lahko ustavili spolno zlorabo/ nasilje, ali če čutijo, da lahko pobegnejo iz situacije. Skozi proces groominga (spolnega napeljevanja), povzročitelj prepriča mladostnico_ka, da si je on_a želel_a zlorabe, ali pa. zato ker mladostnica_k tega ni ustavil_a že na začetku, da je to nekako bila njena_gova zamisel. Spolna zloraba/ spolno nasilje povzroči negativna prepričanja in negativne misli, vključno s samoobtoževanjem, samokritičnostjo, brezupom in občutkom nemoči.
  • Seksualizacijo. Mladi, ki so bili spolno zlorabljeni, so pogosto prisiljeni v spolna dejanja, preden so dovolj razviti, da bi to lahko razumeli ali obvladali. Posledično lahko razvijejo spolna občutja veliko prej, kot je to običajno, ali pa iz te prezgodnje spolne izkušnje prevzame prepričanja o tem, kaj je spolno primerno (čeprav to morda sploh ni) ali spolno vzburljivo.
  • Skrivnostnost. Skoraj vsi primeri spolne zlorabe/ spolnega nasilja se zgodijo na skrivaj, zanje vesta le povzročitelj_ica in mladostnica_k. To je lahko za mladostnico_ka izjemno stresno, da mora skrivati zlorabo pred drugimi. Povzročitelj_ica se pogosto zelo potrudi, da mladostnico_ka prepriča, naj nikomur ne pove o zlorabi, in ji/ mu grozi s posledicami, če bo komu povedal_a (na primer, da bo škodil_a mladostnici_ku ali njenim_govim bližnjim, ali pa da bo rekel_la drugim, da se mladostnica_k laže).

Povzročitelji_ce lahko tudi izkoristijo dejstvo, da mladim sicer veliko pomenijo (razen z vidika zlorabe) in lahko ustrahujejo mlade s tem, kaj vse se bo zgodilo njim (povzročiteljem_cam), če bodo mladi komu povedali o zlorabi.

Ohranjanje tako težke skrivnosti pomeni, da se mladi sčasoma začnejo počutiti drugačne od drugih, ločene od svoje družine in prijateljic_ev in na splošno družbeno izolirane.

Posledice spolne zlorabe/ spolnega nasilja

Doživljanje spolne zlorabe/ spolnega nasilja v mladosti je povezano s številnimi čustvenimi, vedenjskimi in zdravstvenimi težavami. Te se lahko pojavijo med zlorabo, potem ko zanjo izvejo drugi in/ ali daleč v odrasli dobi. Širok nabor vidikov človekovega življenja, na katere lahko spolna zloraba/ spolno nasilje negativno vpliva, vključuje:

  • Zmožnost oblikovanja in vzdrževanja zdravih odnosov z varno navezanostjo. Pogosto lahko ljudje, ki preživijo spolno zlorabo/ nailje, oblikujejo negativne vzorce obnašanja v odnosih ali se odnosom popolnoma izogibajo. Predvsem lahko pride tudi do motenj v spolnem življenju in slabe medosebne komunikacije, kar negativno vpliva na odnose.
  • Čustva in sposobnost obvladovanja čustev, saj spolna zloraba/ spolno nasilje povzroči močna negativna čustva, kot so sram, jeza, žalost, krivda in tesnoba, in povzroča težave pri obvladovanju čustev, tako da so ta pogosto lahko preveč obremenjujoča.
  • Kako nekdo dojema samega sebe, kar ima za posledico nizko samozavest in samopodobo (ali se vidi kot celovitega ali poškodovanega, kompetentnega ali nesposobnega, ali si misli, da si zasluži pozitivne ali negativne izkušnje itd.).
  • Obnašanje, ki vpliva na lastno zdravje, pogosto spolna zloraba/spolno nasilje vodi do visoko tveganega spolnega vedenja, uživanja drog in alkohola in pomanjkljive skrbi zase.
  • Razvoj spolnega življenja: posledice lahko vodijo do vsiljivih podob spolne zlorabe/ spolnega nasilja med varno spolno aktivnostjo s partnerjem_ko, izogibanje kakršnikoli spolni aktivnosti v odrasli dobi, nezmožnost fizičnega ali čustvenega vzburjenja v spolnosti in vpletenost v bolj tvegano spolno vedenje. Nekatere raziskave prav tako kažejo na povezavo med doživljanjem spolne zlorabe/ spolnega nasilja v otroštvu in kasnejšim razvojem neprimernih spolnih interesov, kot so občutki privlačnosti do veliko mlajših mladih ali zanimanje za nasilne spolne odnose.

Klikni: KJE LAHKO POIŠČEM POMOČ ZARADI SPOLNE ZLORABE/ SPOLNEGA NASILJA?

ZABAVNO IN POUČNO O PRIVOLITVI

Tukaj lahko pogledaš zabavni in poučni video na temo privolitve, z naslovom Tea Consent: https://www.youtube.com/watch?v=oQbei5JGiT8

 

SOS TELEFON

DOŽIVLJATE NASILJE?
OPAŽATE NASILJE?
POTREBUJETE POMOČ?

SOS TELEFON je namenjen žrtvam nasilja v družini, partnerskih, sorodstvenih in drugih medosebnih odnosov, ki potrebujejo svetovanje in informacije o nasilju, oblikah pomoči, pravicah ter pristojnostih in pooblastilih institucij.

Svetovalni, zaupni in informativni pogovor s strokovno usposobljenimi svetovalkami.

Klic na SOS telefon je brezplačen.

Zadnji prispevki