Besedilo je povzeto po spletni strani Šole za socialno delo Univerze v Washingtonu,  Joshua Center on Child Sexual Abuse.

Vir: Joshua Center on Child Sexual Abuse Prevention (2024). What do I need to know about sexual abuse? https://uwjoshuacenter.org/what-do-i-need-know-about-sexual-abuse

Kaj je spolna zloraba/ spolno nasilje?

Spolna zloraba/ spolno nasilje je spolni stik med dvema oseba, pri katerem ena oseba drugo v to prisili, jo zavede ali zmanipulira. Ta stik je lahko fizičen in vključuje dotik, ni pa nujno.

Spolna zloraba/ spolno nasilje, ki vključuje telesni stik, je:

• drgnjenje ali božanje delov telesa, predvsem intimnih telesnih delov,
• kakršen koli spolni odnos, pri katerem se predmet ali del telesa potisne v telesno votlino druge osebe
• prisilno poljubljanje.

Spolna zloraba/ spolno nasilje, ki ne vključuje telesnega stika, lahko vključuje dejanja, kot so: spolno obarvane pripombe o drugi osebi ali njenem telesu, prikazovanje pornografije, fotografiranje ali deljenje golih ali delno golih slik druge osebe, vztrajno spogledovanje brez privolitve, pritiskanje na nekoga, naj gre na zmenek  ali ima spolni odnos z drugo osebo, ali nenapovedan vstop v prostor, v katerem se oseba umiva ali preoblači.

Spolna zloraba/ spolno nasilje lahko vključuje tudi spolne stike med mladimi in osebami, ki:

• so v vlogi avtoritete nad mladostnico_kom,
• so bistveno starejše ali mlajše od mladostnice_ka,
• so v sorodu z mladostnico_kom.

Primeri vključujejo učitelje_ice, trenerje_ke, verske vodje, osebje mladinskih programov (taborniške vodje, svetovalce_ke na potovanjih, spremljevalce_ke itd.), družinske člane_ice (biološke, posvojitelje_ice ali rejnike_ce), druge mladostnike_ce in druge odrasle.

Ne glede na specifično situacijo, gre pri spolnih odnosih med mladimi in odraslimi vedno za spolno zlorabo/ spolno nasilje. Prav tako gre tudi pri spolnih dejanjih med mladimi, ki vključujejo prisilo, izsiljevanje ali manipulacijo, za nasilje.

Primeri spolne zlorabe/ spolnega nasilja in način, kako se ta razvije, se zelo razlikujejo. V nekaterih situacijah gre za nenaden in nasilen napad, ki je opredeljen kot posilstvo. Vendar pa je veliko primerov spolne zlorabe/ spolnega nasilja, ki so rezultat počasnih, namernih prizadevanj s strani povzročitelja – groominga (spolnega napeljevanja). Tudi stopnja uporabljene manipulacije, izsiljevanja ali sile je lahko različna.

Privolitev

Starost za privolitev je pravni izraz, ki opisuje starost, pri kateri lahko nekdo da zavestno privolitev za spolno aktivnost z drugo osebo. Določena starost za privolitev se razlikuje od države do države, vendar je ta na splošno med 16. in 18. letom.

Izjemoma lahko pride do sporazumnega spolnega odnosa med mladimi, ki so mlajši od te starosti, če:

• gre za spolni stik med relativno enako starimi mladimi – med vrstniki in vrstnicami (spolni stik med mladimi s starostno razliko treh ali več let se pogosto šteje za spolno zlorabo); in
• ni prisotne nobene sile, prisile, manipulacije ali uporabe razlike v moči (npr. vloga avtoritete) ali uporabe virov (kot so denar ali darila); in
• je bila s strani obeh oseb dana kot informirana, specifična in verbalna privolitev za dejanje spolne narave.

Slovenska zakonodaja določa, da odnosi odraslih oseb z mladostnicami_ki, ki vključujejo spolnost v kakršni koli obliki, niso dovoljeni do dopolnjenega 15. leta starosti, saj bi v takšnem primeru šlo za kaznivo dejanje spolne zlorabe otroka do dopolnjenega 15. leta starosti.

Pravna podlaga

Besedilo je povzeto po spletni strani Spletno oko.

Vir: Spletno oko (2024). Spletni grooming. Pravna podlaga. https://www.spletno-oko.si/spletni-grooming/pravna-podlaga

Slovenska zakonodaja obravnava spletno spolno napeljevanje otrok v 173. a-členu KZ-1 (Pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene) in določa zaporno kazen za tistega, ki osebo, mlajšo od petnajst let, prek digitalnih tehnologij nagovarja za srečanje z namenom, da bi z njo spolno občeval ali storil katero drugo spolno dejanje ali zaradi izdelave materiala s seksualno vsebino. Da je dejanje obravnavano kot kaznivo dejanje po 173. a-členu, morajo nagovarjanju slediti konkretna dejanja za uresničitev srečanja.

Spletno spolno napeljevanje je torej kaznivo, če sta izpolnjena dva pogoja:

Žrtev je mlajša od petnajst let. Oseba, ki je starejša od petnajst let, lahko sama pristane na spolnost, zato tovrstno nagovarjanje oseb, starejših od petnajst let, samo po sebi ni kaznivo dejanje.

Nagovarjanju morajo slediti konkretna dejanja, ki bi lahko omogočila srečanje. Ta konkretna dejanja so na primer dogovor o določitvi kraja ali časa srečanja, razpoznavni znaki za njuno srečanje ipd.

Kaznivo dejanje spletnega spolnega napeljevanja otrok lahko v nekaterih primerih preide v druga kazniva dejanja. Če med novačenjem oziroma pridobivanjem osebe, mlajše od petnajst let, storilec doseže, da nastanejo sporni posnetki, potem bo prišlo do samostojnega kaznivega dejanja po 176. členu KZ-1, kamor bo vključeno tudi predhodno ravnanje storilca. Če je prišlo npr. med srečanjem do neposrednega spolnega stika med storilcem in osebo, mlajšo od petnajst let, bo to dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje oziroma spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, in sicer po 173. členu KZ-1, ki vključuje tudi predhodno ravnanje storilca. Če ne bi bila uporabljena informacijsko-komunikacijska tehnologija med storilcem in žrtvijo, a bi storilec uporabljal izrazoslovje, ki bi prizadelo spolno nedotakljivost osebe, mlajše od petnajst let, bi lahko tudi to dejanje obravnavali kot kaznivo dejanje po četrtem odstavku 173. člena KZ-1.

Kazenski zakonik Republike Slovenije KZ-1

173. člen Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let

(1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom od treh do osmih let.

(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka s slabotno osebo, ki še ni stara petnajst let, ali tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, ali na tak način doseže storitev dejanja z drugo osebo, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.

(3) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let.

(4) Kdor v okoliščinah iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kako drugače prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom do petih let.

(5) Dejanje iz prvega odstavka tega člena ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti.

173. a člen Pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene

(1) Kdor osebo, mlajšo od petnajst let, prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarja za srečanje z namenom, da bi zoper njo storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka 173. člena tega zakonika ali zaradi izdelave slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, in so nagovarjanju sledila konkretna dejanja za uresničitev srečanja, se kaznuje z zaporom do enega leta.

(2) Dejanje iz prejšnjega odstavka ni protipravno, če je bilo storjeno zaradi uresničitve dejanja iz prvega odstavka 173. člena in pod pogoji iz petega odstavka 173. člena tega zakonika.

Informirana privolitev pomeni, da oseba, ki daje privolitev, ve v kaj privoli, se prostovoljno strinja s spolno aktivnostjo in ima možnost, da kadar koli reče »ne«. Informirana privolitev za spolno aktivnost med mladoletno in odraslo osebo ni nikoli možna.

Informirana privolitev za spolno aktivnost med mladoletno in odraslo osebo ni nikoli možna.

Priznavanje tega, da je privolitev nujna, prakticiranje privolitve pri spolnih aktivnostih, in splošno spoštovanje meja drugih oseb in njihovega nadzora nad lastnimi telesom vzpostavlja kulturo privolitve v odnosih z drugimi.

Kultura privolitve lahko pomaga obvarovati ljudi pred zlorabo/ nasiljem, pa tudi zreducira prenašanje krivde na žrtve spolne zlorabe/ spolnega nasilja ali njihovo sramotenje (kar je tipično za kulturo posilstva). Da bo jasno, nekdo, ki je doživel spolno zlorabo/ nasilje, ni nikoli odgovoren za to – odgovorna je oseba, ki je povzročila zlorabo/ nasilje.

Nekdo, ki je doživel spolno zlorabo/ nasilje, ni nikoli odgovoren za to.

Privolitev pa je lahko težaven koncept. Številni_e povzročitelji_ce spolnih zlorab/ spolnega nasilja so strokovnjaki_nje pri zavajanju mlade osebe, da ta misli, da je privolila v spolni stik. To pogosto storijo tako, da postopno skozi čas povečujejo dotik in spolno vedenje. Ta taktika je znana kot grooming (spolno napeljevanje).

Loveisrespect (ljubezen je spoštovanje): Kako izgleda privolitev

Privolitev pomeni komunikacijo na vsakem koraku. Ne domnevaj, da se tvoja partnerka/ tvoj partner počuti udobno glede vsake aktivnosti. Da lahko razumeš, kaj je v redu, potrebuješ jasen in navdušen »da« – kar pomeni, da če se nekdo zdi negotov, ostane tiho, se ne odzove ali reče »mogoče«, to ne pomeni, da je rekel »da«.

Če se vse odvija zelo hitro, je tukaj nekaj načinov, kako lahko preveriš situacijo, preden nadaljuješ:

“Ti je udobno?”

“Je to v redu?”

“Želiš iti počasneje?”

“Želiš iti še dlje?”

Privolitev pomeni tudi opustitev vnaprejšnjih predstav o vlogah spolov. Ni pravil o tem, kdo lahko da pobudo za intimno dejanje ali kdo bi morda želel iti hitro ali počasi. Bolj kot se počutiš udobno pri izražanju svojih meja in želja, prijetnejša bo vajina skupna interakcija.

Kaj ni privolitev

Obnašanje, kot je oblačenje na določen način, spogledovanje ali sprejemanje prevoza, darila ali pijače, ni oblika privolitve. Prav tako privolitev ni, ko nekdo reče »da« (ali ne reče »ne«) takrat, ko je pod vplivom mamil ali alkohola ali če nekaj počne zato, ker čuti pritisk ali se preveč boji, da tega ne bi storil.

Grooming (spolno napeljevanje)

Grooming (spolno napeljevanje) je postopek zlorabe, ki ga povzročitelji_ce uporabljajo za počasno ustvarjanje odnosa z mladostnico_kom, za osamitev mladostnice_ka od drugih, ki bi jo/ ga potencialno lahko zaščitili pred zlorabami, in za postopno seksualizacijo odnosa. Mladostnica_k, ki je bil_a napeljan_a v takšno razmerje, morda ne bo razumel_a, kaj se dogaja, dokler ne pride do spolne zlorabe/ spolnega nasilja.

Pri groomingu (spolnem napeljevanju) povzročitelj_ica ustvari odnos, ki se mladostnici_ku sprva zdi pristen. Povzročitelj_ica ti daje občutek, da mu/ ji je mar zate in najde načine, da se počutiš cenjeno_ega, tako da ti govori lepe stvari, ti daje darila, ti dovoli imeti izkušnje, ki ti jih starši ne morejo dati ali ti jih ne dovolijo imeti. Na vse načine se trudi, da bi najprej s tabo vzpostavil_a prijateljski odnos, zato da bi postopno do tebe dobil_a dostop za izvajanje spolnih aktivnosti.

Dotikanje se uvaja postopoma in se pogosto začne z naključnim objemom, preden napreduje v vse bolj spolno obarvana dejanja. Mladostnica_k, ki ne reče »ne« tem prvim dejanjem groominga (spolnega napeljevanja), ima na koncu pogosto občutek, da je privolil_a v spolno zlorabo/ nasilje, kar pa ni res. Ravno to je bistvo groominga (spolnega napeljevanja).

Povzročitelj_ica uporablja proces groominga (spolnega napeljevanja) zato, da začne mladostnica_k verjeti, da je odnos obojestranski in ne zloraba – vendarle pa to je zloraba. Prav tako s tem povzročitelj_ica poskuša preložiti krivdo za zlorabo na mladostnico_ka, čeprav mladostnica_k nikakor ni kriv_a za to.

Povzročitelji_ce uporabljajo grooming (spolno napeljevanje) zato, da bi se mladostnica_k verjel_a, da je odnos obojestranski.

Povzročitelji_ce spolne zlorabe/ spolnega nasilja                                                

Težko je določiti kdo je lahko povzročitelj_ica spolne zlorabe/ spolnega nasilja. Dobesedno vsaka oseba v življenju mladostnice_ka je lahko tista, ki ga bo spolno zlorabila. V nasprotju s pogostimi prepričanji, povzročitelji_ce večinoma niso neznane osebe, temveč osebe, ki jih žrtev pozna.

Večina ljudi, ki spolno zlorabljajo mlade, niso neznane osebe, temveč osebe, ki jih žrtev pozna.

Oseba, ki bo najverjetneje zlorabila mladostnico_ka, je večinoma nekdo, ki ga mladostnik pozna in mu morda celo zaupa, na primer nekdo v vlogi avtoritete, družinski član/ družinska članica ali sovrstnik_ca.

Poročila kažejo, da so ljudje, ki spolno zlorabljajo mlade, najbolj pogosto znanci_ke otroka ali njegove družine, temu sledijo družinski člani/ družinske članice in nato vrstniki_ce. Samo od 4 do 10 odstotkov spolnih zlorab otrok zagrešijo neznane osebe.

Dobra novica je, da večina ljudi ne bo nikoli zagrešila spolne zlorabe/ spolnega nasilja nad mladimi. Slaba novica pa je, da je obnašanje, ki se uporablja za napeljevanje mladih v spolno zlorabo, ista vrsta obnašanja, kot ga vidimo pri mentorjih_cah in ljudeh, ki delajo z mladimi, kot je posvečanje pozornosti mladostnici_ku, oblikovanje podpornega odnosa ali izpolnjevanje določenih potreb. Zaradi teh podobnosti v obnašanju je grooming (spolno napeljevanje) tako učinkovita taktika spolne zlorabe/ spolnega nasilja in pri mladi žrtvi povzroči tako veliko zmedo.

Moč reči “ne”

Kadarkoli lahko rečeš “ne”. Ne glede na to, kako dolgo je trajalo nasilno razmerje in ne glede na to, če sprva nisi zavrnil_a spolnega vedenja, lahko še vedno rečeš “ne”.

Zelo težko je izstopiti iz nasilnega razmerja, ko se to enkrat začne. Povzročitelj_ica ti je morda zagrozil_a, da bo škodil_a tebi ali tvojim bližnjim, če komu kdaj poveš o tem kar ti počne. Morda se počutiš krivo_ega, ker tega nisi mogla_el že prej ustaviti. Mogoče ti je na nek način celo mar za povzročitelja_ico. Ko boš pripravljen_a, boš lahko rekla_el “ne” in poiskal_a pomoč, da se bo spolna zloraba končala.

Ko boš pripravljen_a, boš lahko rekla_el “ne” in poiskal_a pomoč, da se bo spolna zloraba končala.

Klikni: KJE LAHKO POIŠČEM POMOČ ZARADI SPOLNE ZLORABE/ SPOLNEGA NASILJA?

ZABAVNO IN POUČNO O PRIVOLITVI

Tukaj lahko pogledaš zabavni in poučni video na temo privolitve, z naslovom Tea Consent: https://www.youtube.com/watch?v=oQbei5JGiT8