Zmerjanje, žaljenje, poniževanje, vpitje, nenehno prepiranje, preprečevanje stikov z drugimi ljudmi, omejevanje gibanja, izsiljevanje, grožnje, ljubosumje, prilaščanje, prepovedovanje in ukazovanje, nadzorovanje, zasledovanje, preverjanje po telefonu ali drugače, zalezovanje … potem doživljate psihično nasilje.Zmerjanje, žaljenje, poniževanje, vpitje, nenehno prepiranje, preprečevanje stikov z drugimi ljudmi, omejevanje gibanja, izsiljevanje, grožnje, ljubosumje, prilaščanje, prepovedovanje in ukazovanje, nadzorovanje, zasledovanje, preverjanje po telefonu ali drugače, zalezovanje … potem doživljate psihično nasilje.
Mislite, da ste preobčutljivi?
Prav je, da vas vsakdo spoštuje, upošteva vaše želje in potrebe, vas obravnava enakovredno.
Nihče ne sme početi z vami ničesar, kar vas žali, straši ali boli.
Mislite, da ste sami krivi za nasilje, ki ga doživljate?
Nasilje je izbira povzročitelja. Oseba, ki ga uporablja, to počne zato, ker vas želi nadzirati in si vas podrediti.
Žrtev nasilja ni nikoli kriva za nasilje, ki ga doživlja.
Mislite, da morate potrpeti?
Nikomur ni treba trpeti nasilja. Ne glede na to, kaj so vas učili, kaj vam govorijo.
Tudi če živite v težkih življenjskih okoliščinah, imate možnost oditi iz nasilnega odnosa.
Imate partnerja še vedno radi in upate, da se bo spremenil?
Nasilje s časom postane običajen del odnosa, je vedno hujše in pogostejše.
Vaš partner se bo spremenil le, če bo sprejel odgovornost za nasilje in ga prenehal uporabljati.
o nasilju
prepoznajmo nasilje
Nasilje v družini (tudi intimnopartnersko nasilje) je izraz, s katerim poimenujemo naučene vzorce vedenja, ki jih uporablja eden od partnerjev za uveljavljanje moči in nadzora nad drugim partnerjem.
Poiščite pomoč v primeru doživljanja nasilja.
Vsak odnos je drugačen in nasilje se lahko kaže v različnih oblikah, kot na primer:
- partner vam govori, da nikoli nič ne naredite dovolj dobro;
- partner je ljubosumen na vaše prijateljice in prijatelje;
- partner vam preprečuje preživljanje časa s prijatelji in družino;
- partner vas žali, ponižuje ali zasramuje, tudi pred drugimi ljudmi;
- partner vas onemogoča pri lastnih odločitvah in omejuje pri zaposlovanju in izobraževanju;
- partner kontrolira vaše oz. skupne finance, vam jemlje denar in ne želi prispevati za skupne stroške;
- partner vas sili v spolna dejanja, ki vam povzročajo nelagodje, strah, ponižanje;
- partner vas sili v uživanje drog in alkohola;
- partner vas ustrahuje in nadzoruje z grozečimi pogledi in dejanji;
- partner žali vaše starševske sposobnosti, vam grozi s poškodovanjem ali odvzemom otrok ali hišnih ljubljenčkov;
- partner vam grozi z orožjem oz. poseduje orožje;
- partner uničuje vaše stvari ali dom.
Pretepanje, klofutanje, brcanje, porivanje, lasanje, davljenje, dušenje, poškodovanje z orožjem oziroma grožnje z njim, ožiganje, utapljanje … potem doživljate fizično nasilje.Pretepanje, klofutanje, brcanje, porivanje, lasanje, davljenje, dušenje, poškodovanje z orožjem oziroma grožnje z njim, ožiganje, utapljanje … potem doživljate fizično nasilje.
Kako prepoznamo znake posesivnega in nadzorovalnega vedenja?
Na začetku partnerskega odnosa je težko prepoznati znake, ki se kasneje lahko razvijejo v nasilno vedenje. Veliko partnerjev se lahko zdi na začetku idealnih. Znaki nasilja se navadno ne pojavijo iznenada, temveč postopoma, in postajajo s časom vse pogostejši in vse hujši.
Morda se zalotite, da veliko razmišljate o partnerju in skušate predvidevati, kaj bi ga lahko zmotilo in iztirilo? Ste okupirani z mislijo na to, kaj vse morate narediti in kako se morate vesti, da partner ne bo izbruhnil? Skušate nadzorovati vedenje svojih otrok do te mere, da ne bi prišlo do napetosti in nasilja? Se bojite skupnih trenutkov s partnerjem? Vse to so močni opozorilni znaki, ki nakazujejo na dinamiko nasilja v družini.
Dinamiko nasilja najbolje ponazarja krog nasilja, znotraj katerega se izmenjujejo obdobja naraščanja napetosti, nasilnih izbruhov, obžalovanja pozvročitelja (in s tem pomiritev žrtve – saj ni tako slab, saj ima tudi dobre trenutke). Krog se sklene z obdobjem t. i. medenih tednov in nov krog, ki mu neizogibno sledi izbruh.
Vir: Prepoznajnasilje.si
Neželeno otipavanje, siljenje k spolnim odnosom, posiljevanje (oralno, vaginalno, analno), spolna zloraba, vsiljivo besedno napeljevanje k spolnosti, spolno nadlegovanje, siljenje h gledanju pornografije, napeljevanje h golemu poziranju, razkazovanje golote … potem doživljate spolno nasilje.Neželeno otipavanje, siljenje k spolnim odnosom, posiljevanje (oralno, vaginalno, analno), spolna zloraba, vsiljivo besedno napeljevanje k spolnosti, spolno nadlegovanje, siljenje h gledanju pornografije, napeljevanje h golemu poziranju, razkazovanje golote … potem doživljate spolno nasilje.
ZAKAJ PRIHAJA DO NASILJA?
Povzročitelj želi doseči, da se mu druga oseba podredi. Žrtev je tako vedno v nevarnosti, saj povzročitelj vsako njeno dejanje, besedo, molk, pogled itd. lahko obrne proti žrtvi na način, da opraviči svoje nasilno vedenje.
Ti vedenjski vzorci se kažejo skozi številna različna ravnanja povzročiteljev, npr.: preprečevanje gibanja/umika/odhoda, povzročanje telesnih bolečin in poškodb, uničevanje stvari, ustrahovanje in grožnje, finančni nadzor, preprečevanje pridobivanja lastnega dohodka in dostopa do sredstev, manipulacije in prisiljevanje partnerja v določena vedenja ali ravnanja, čustvene zlorabe, žalitve, poniževanje, izoliranje partnerja od bližnjih, vzpostavljanje neželenih stikov, zasledovanje, zloraba zasebnih fotografij in posnetkov itd.
Povzročitelji nasilja lahko uporabljajo več oblik nasilja hkrati. Nasilje je prisotno povsod, v vseh okoljih – ne glede na raso, narodnost, versko pripadnost, ekonomski status, izobrazbo in druge okoliščine.
Izjave uporabnic
Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu definira nasilje takole:
(2) Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.
Neprispevanje v skupno družinsko blagajno, jemanje dohodkov, omejevanje pri pridobivanju lastnih dohodkov oziroma prepoved zaposlitve, nadziranje in omejevanje pri razpolaganju s premoženjem / dohodki, omejevanje osnovnih življenjskih potrebščin (hrane, oblačil, higienskih pripomočkov) … potem doživljate ekonomsko nasilje.Neprispevanje v skupno družinsko blagajno, jemanje dohodkov, omejevanje pri pridobivanju lastnih dohodkov oziroma prepoved zaposlitve, nadziranje in omejevanje pri razpolaganju s premoženjem / dohodki, omejevanje osnovnih življenjskih potrebščin (hrane, oblačil, higienskih pripomočkov) … potem doživljate ekonomsko nasilje.
potrebujete pomoč?
doživljate nasilje?
Doživljate nasilje? Poiščite pomoč. Zaupajte svojo stisko zaupni osebi ali osebi, za katero menite, da vam lahko pomaga. Sorodnica, prijateljica, sodelavka, zdravnica, učiteljica v šoli, soseda. Ni vam potrebno trpeti. Če nimate zaupne osebe ali želite strokovno pomoč, smo tu za vas.
Lahko se zaupate strokovni osebi na centru za socialno delo osebno, po telefonu ali po elektronski pošti. Seznam centrov za socialno delo v Sloveniji najdete na spletni strani Skupnosti centrov za socialno delo.
O tem, kaj doživljate, povejte osebnemu zdravniku ali komurkoli v zdravstveni ustanovi. Začnite svojo pot iz nasilja.
Nasilje, zloraba, sram, krivda in brezizhodnost se v osamljenosti le še krepijo. Zaupajte se nekomu. Niste sami. Pokličete nas lahko kadarkoli.
potrebujete pomoč?
opažate nasilje?
Se nasilje dogaja vašemu bližnjemu? Opažate znake nasilja v svojem okolju? Želite začeti pogovor o nasilju? Niste prepričani, kaj se dogaja pri sosedih? Slišite vpitje, jok, kletvice, hrup?
Kadar sumimo, da je oseba žrtev nasilja, lahko povprašamo: “Ali se doma počutite varni?” Večinoma ljudje težko govorimo o problemih doma. Lahko se nam dogajajo tudi stvari, zaradi katerih nas je sram, se počutimo krive, nas je strah. Kako je pri vas?
Če slišimo, vidimo ali kako drugače zaznamo nasilje, ga prijavimo. Kot prijavitelji nismo dolžni raziskovati ali biti prepričani o tem, kaj se dogaja in ali je izpoved osebe, ki se nam zaupa, resnična. To je delo policije. Ko pokličemo policijo, natančno opišemo, kaj smo zaznali.
Zato se ne obračajmo stran, ne spreglejmo in ne preslišimo. Povzročitelji računajo na naš molk. Žrtev računa na našo pomoč, saj velikokrat ne zmore sama prekiniti nasilja. Naša prijava je lahko ključna za začetek postopkov in prekinitev ogrožajoče situacije.
Če se nam zaupa oseba, ki doživlja nasilje, poslušamo in ne obsojamo njenih izbir in odločitev. Žrtve nasilja ne moremo rešiti, lahko pa se z njimi pogovorimo o varnosti, jih podpremo pri odhodu iz nasilnega odnosa ter jih napotimo na institucije in nevladne organizacije, ki jim lahko pomagajo. Spodbudimo jih, da ostanejo v stiku z nami in z drugimi osebami, ki jim zaupajo.
