Izhod google.com

Izjave za javnost / 10. januarja 2021

Kar je dovolj, je dovolj!

V preteklem letu smo se večino časa ukvarjali z vprašanjem epidemije. Zdi se, da smo v skrbi za lastno in tuje zdravje, pozabili na vse ostale družbene probleme, ki jih je epidemija še dodatno poglobila. Tako smo zavoljo protikoronskih ukrepov priča znatnemu porastu nasilja nad ženskami in v družini, kar bi nas moralo skrbeti na povsem enak način kot nas skrbi vprašanje virusa.

Iz Generalne policijske uprave poročajo, da se je delež kaznivih dejanj nasilja v družini, tako v prvem kot drugem valu epidemije, pomembno povečal. Policija je tako od začetka januarja do 30. novembra lani obravnavala skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani. Prav tako opozarjajo, da so v letu 2020 obravnavali za 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, 33,3 odstotka več umora in 19,4 odstotka več posilstev (https://www.rtvslo.si/20-v-2020/crna-kronika-del-pandemicne-realnosti-tudi-porast-druzinskega-nasilja/546427).

Zadnji primer trojnega umora v Gerečji vasi, je skrajni odraz tega stanja. Čeprav so intimnopartnerski umori in umori v družini najpogostejši tip umorov pri nas in nekaj, kar se žal skozi leta ne spreminja bistveno, pa lahko rečemo, da smo bili v preteklem letu priča ne samo porastu teh primerov, ampak tudi skrajni okrutnosti pri njihovi izvedbi.

Ko govorimo o intimnopartnerskih umorih, vselej opozarjamo, da bi bilo mogoče takšna kazniva dejanja do neke mere preprečiti, saj raziskave kažejo, da povzročitelji predhodno napovedujejo svojo namero, praviloma z grožnjami in nasilnim vedenjem. Podobno  je mogoče zaznati tudi v primeru Gerečja vas. Kot je bilo mogoče razbrati iz medijskega poročanja, je povzročitelj zelo natančno napovedal samo dejanje. Znanci družine so za medije povedali, da naj bi povzročitelj napovedal pokol celotne družine prav na Božič, kar je tudi udejanjil. Obenem pa je bilo iz medijev mogoče razbrati, da policija naj ne bi imela podlage, na osnovi katere bi lahko ukrepala zoper storilca. Samo dogajanje v konkretnem primeru pred izvedbo kaznivega dejanja težko komentiramo, saj ne vemo s kakšnimi konkretnimi informacijami je policija pred tem dogodkom razpolagala in kako je v konkretnem primeru postopala.

Lahko pa opozorimo na sledeče. Slovenski kazenski zakonik nasilje v družini in grožnje opredeljuje kot kaznivo dejanje, kar pomeni, da organom pregona daje vso pravno podlago, da lahko v takšnih primerih ukrepajo zoper povzročitelje nasilja, če je bila za to podana prijava in so bile skladno s tem ugotovljene ustrezne okoliščine. Če policija in organi pregona s primerom in dogajanjem v družini niso seznanjeni, težko kakorkoli ukrepajo. Pomembno se je namreč zavedati, da groženj in nasilja v družini ne gre podcenjevati, saj nas na to opozarja statistika umorov, ki kaže da se največ umorov zgodi ravno kot posledica tovrstnega nasilja. Grožnje so tudi eden ključnih dejavnikov tveganja za intimnopartnerske umore, saj raziskave kažejo, da so povzročitelji takšnih dejanj, skoraj v vseh primerih zelo konkretno grozili svojim žrtvam in praviloma izvedli kaznivo dejanje točno na način kot so ga napovedali. Obenem pa raziskave kažejo, da tako žrtve same, kot tudi znanci in sorodniki, ki so primer poznali, takšne grožnje podcenjujejo zaradi prepričanja, da, kljub nasilnemu značaju, česa takega moški, ki ga poznajo kot partnerja, sina, očeta, prijatelja, soseda, ni sposoben. In zato ne reagirajo dovolj odločno in nasilja ne prijavijo pravočasno. Vse to se kaže tudi v primeru Gerečja vas.

Omenjeni primer kaže tudi na to, kako občutljivo in nevarno je obdobje  prekinitve nasilnega razmerja. To seveda ne pomeni, da je žrtev nasilja bolj varna v nasilnem razmerju, ampak kot smo že večkrat opozorili, je to zelo pomembno sporočilo za vse vpletene in institucije, da morajo v tem obdobju biti še posebej pozorne in žrtvi nuditi najvišjo možno zaščito. Pri tem pa naj opozorimo, da kot eno večjih pomanjkljivosti, ki jih zaznavamo v slovenskem prostoru, je pomanjkljivo delo s povzročitelji nasilja. Velik problem nastane tam, kjer ni podlage za odreditev pripora za povzročitelja in le ta ostane na prostosti. V takšnem primeru, četudi je povzročitelju izrečen kakšen restriktivni ukrep, kot na primer prepoved približevanja, ter je napoten v kakšnega od programom za povzročitelje nasilja in razgovore na center za socialno delo, ostaja v večji meri neodvisen od dela institucij, saj je za povzročitelje vse to vključevanje prostovoljno. Pogosto se zgodi, da so povzročitelji nasilja v tem  obdobju  izven nadzora pristojnih, z njimi se nihče ne ukvarja, kar v veliki meri  vpliva na to, da poglabljajo svoja čustva jeze, maščevanja in nastrojenosti zoper (bivšo) partnerko. V tem času bi bilo ključno delati s povzročitelji in ugotavljati njihovo naravnanost in nevarnost, poskušati  prepoznati, kam so usmerjeni in česa so sposobni. Seveda gre tukaj za zelo kompleksna vprašanja, ki zahtevajo poglobljeno strokovno znanje in kompleksne metode dela, ki bi morale biti vzporedne metodam dela za zaščito žrtev. Takšno delo bi morali razumeti kot enega ključnih mehanizmov zaščite žrtev, kar pa je trenutno še zelo, če ne povsem, pomanjkljivo.

Bojimo se, da nam leto, ki prihaja, prinaša številne izzive na tem področju, saj kaže, da se protikoronski ukrepi še ne bodo tako hitro omilili. Zato pozivamo vse pristojne institucije ter apeliramo na družbo kot celoto, naj v koronakrizi ne pozabijo in ne spregledajo še drugih družbenih problemov, kot je nasilje v družini, ki, kot smo videli, ima včasih lahko še hujše posledice od samega virusa.

Nasilje v družini uničuje celotne družine, jemlje življenja, veliko premlada življenja, in otroke vpletenih izpostavlja okrutnostim, kakršnih si težko predstavljamo. Kot je izpostavil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, bo preprečevanje in odgovor na nasilje nad ženskami eno ključnih del nacionalnih odgovorov na pandemijo covida-19 vseh vlad po svetu.


Sorodne vsebine

Pogovor ”Začelo se je z zaupanjem”

Izjave za javnost / 23. marca 2021

Pogovor ”Začelo se je z zaupanjem”

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja na pravice žensk opozarja vsak dan, še posebej pa v mesecu marcu, mesecu žensk, zato vas lepo vabimo na

POGOVOR
”ZAČELO SE JE Z ZAUPANJEM”

v sredo, 31. marca 2021, ob 16. uri.

Preberi več
Ženske v partnerskih odnosih ne umirajo zaradi nesoglasij temveč zaradi nasilja

Izjave za javnost / 17. marca 2021

Ženske v partnerskih odnosih ne umirajo zaradi nesoglasij temveč zaradi nasilja

Dovolj je nasilja nad ženskami! Ženske v partnerskih odnosih ne umirajo zaradi nesoglasij v partnerskem odnosu. Umirajo zaradi nasilja s strani (nekdanjih) partnerjev, ki se stopnjuje. Lahko tudi do umora. S pravočasnim ukrepanjem ga lahko preprečimo!

Preberi več
Vredna novega začetka – #VrednaSi

Izjave za javnost / 8. marca 2021

Vredna novega začetka – #VrednaSi

Preberi več