{"id":3064,"date":"2022-02-05T08:36:54","date_gmt":"2022-02-05T07:36:54","guid":{"rendered":"https:\/\/drustvo-sos.si?p=3064"},"modified":"2024-02-19T09:14:36","modified_gmt":"2024-02-19T08:14:36","slug":"ne-sprasujmo-se-cesa-zrtev-ni-naredila-vprasajmo-se-kaj-bi-lahko-se-naredili-da-bi-jo-bolje-zascitili","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/izjave-za-javnost\/ne-sprasujmo-se-cesa-zrtev-ni-naredila-vprasajmo-se-kaj-bi-lahko-se-naredili-da-bi-jo-bolje-zascitili\/","title":{"rendered":"Ne spra\u0161ujmo se, \u010desa \u017ertev ni naredila, vpra\u0161ajmo se, kaj bi lahko \u0161e naredili, da bi jo bolje za\u0161\u010ditili!"},"content":{"rendered":"<div class=\"fusion-fullwidth fullwidth-box fusion-builder-row-1 fusion-flex-container has-pattern-background has-mask-background nonhundred-percent-fullwidth non-hundred-percent-height-scrolling\" style=\"--awb-border-radius-top-left:0px;--awb-border-radius-top-right:0px;--awb-border-radius-bottom-right:0px;--awb-border-radius-bottom-left:0px;--awb-flex-wrap:wrap;\" ><div class=\"fusion-builder-row fusion-row fusion-flex-align-items-flex-start fusion-flex-content-wrap\" style=\"max-width:1365px;margin-left: calc(-5% \/ 2 );margin-right: calc(-5% \/ 2 );\"><div class=\"fusion-layout-column fusion_builder_column fusion-builder-column-0 fusion_builder_column_1_1 1_1 fusion-flex-column\" style=\"--awb-bg-size:cover;--awb-width-large:100%;--awb-margin-top-large:0px;--awb-spacing-right-large:2.375%;--awb-margin-bottom-large:20px;--awb-spacing-left-large:2.375%;--awb-width-medium:100%;--awb-order-medium:0;--awb-spacing-right-medium:2.375%;--awb-spacing-left-medium:2.375%;--awb-width-small:100%;--awb-order-small:0;--awb-spacing-right-small:2.375%;--awb-spacing-left-small:2.375%;\"><div class=\"fusion-column-wrapper fusion-column-has-shadow fusion-flex-justify-content-flex-start fusion-content-layout-column\"><div class=\"fusion-text fusion-text-1\"><p>Beremo, da naj bi bil mo\u0161ki, ki je umoril svojo partnerko v\u010deraj nekje blizu Sevnice, precej \u00bbljubosumen\u00ab. Ponovno se ogla\u0161amo s pojasnilom, kot \u017ee tolikokrat za vse tiste, ki na tak na\u010din opisujete intimnopartnerske umore. Ljubosumje samo po sebi ne vodi v tak\u0161na dejanja, ampak v tak\u0161na dejanja vodi nasilje, ki je bilo praviloma prisotno \u017ee dolga leta in pa posestni\u0161ka dr\u017ea nad partnerko. In tudi v tej tragediji naj bi bilo tako. Lahko da je znotraj tega prisotno tudi \u00bbmorbidno\u00ab, torej tisto ekstremno, patolo\u0161ko ljubosumje (\u010deprav se tudi tak\u0161nim opisom raje izogibamo), ki pa praviloma nima ni\u010desar opraviti s kakr\u0161nimikoli strahovi pred izgubo ljubljene osebe, saj o ljubezni v tak\u0161nih zgodbah sploh ne moremo govoriti. Romanti\u010dne in zgre\u0161ene predstave o \u00bbkriminalni ljubezni\u00ab, \u00bbumorov iz strasti\u00ab in podobno v realnosti ne obstajajo, ampak obstajajo femicidi, ki so posledica intimnopartnerskega nasilja, ki se \u017eal premnogokrat zaklju\u010dijo tudi tragi\u010dno.<\/p>\n<p>Uporaba izrazov, ki na\u0161 fokus odmikajo od te realnosti, od realnosti nasilja, pa odmikajo fokus od realnega problema in minimalizirajo resnost tovrstnih zlo\u010dinov.<\/p>\n<p>V Sloveniji v povpre\u010dju bele\u017eimo nekje med 5 do 7 femicidov letno, ki so posledica intimnopartnerskega nasilja ali nasilja v dru\u017eini. Tako smo npr. v letu 2019 zabele\u017eili 4 tak\u0161ne primere, v letu 2020 smo jih zabele\u017eili 7, v letu 2021 pa 8. Kaj nam to pove? Mnenja smo, da tak\u0161ne \u0161tevilke govorijo o ne\u010dem zelo konkretnem. In sicer, da kljub pomembnim premikom in dose\u017eenim mejnikom na podro\u010dju obravnave nasilja v dru\u017eini in nasilja nad \u017eenskami, \u0161e vedno na podro\u010dju preventive nekaj delamo precej narobe. Predstavljena statistika je namre\u010d vse prej kot spodbudna. Lahko bi rekli zelo zaskrbljujo\u010da, saj nam ka\u017ee, da so \u0161tevilke ali konstantne ali se v dolo\u010denih letih pove\u010dajo, upadajo pa ne.<\/p>\n<p>Iz informacij, ki jih lahko beremo v medijih, je mogo\u010de razbrati, da naj bi pristojne institucije (policija in CSD) pri dru\u017eini ve\u010dkrat intervenirali zaradi nasilja. Te\u017eko v konkretnem primeru komentiramo intervencije, saj na voljo \u0161e ni dovolj podatkov, da bi lahko z zanesljivostjo podali oceno, kako so pristojne institucije ukrepale in ali je bilo v postopkih in ob intervencijah izpeljano vse potrebno in na ustrezen na\u010din.<\/p>\n<p>Zato, da bi lahko targetirali, kaj konkretno se je dogajalo v dani situaciji in v danem primeru, kaj vse je \u0161lo narobe, da se je nasilje prelevilo v svojo najhuj\u0161o obliko, v stanje nepovratka, bi morali vsak primer posebej temeljito prou\u010diti. Iz raziskave, ki je pod drobnogled vzela ve\u010d kot 50 tak\u0161nih primerov, ki so se v Sloveniji zgodili od leta 2000 do leta 2020, pa se poka\u017eejo naslednji pomembni elementi. Prvi\u010d to, da se ve\u010dina, skoraj 2\/3 teh primerov zgodi tam, kjer povzro\u010ditelj ni bil prijavljen policiji in \u017ertev ni iskala strokovne pomo\u010di. To pomeni, da moramo \u0161e veliko delati na ozave\u0161\u010danju o pomenu prijave nasilja in opolnomo\u010denju \u017ertev nasilja, da si bodo upale spregovoriti in prijaviti nasilje.<\/p>\n<p>V 1\/3 primerov, kar je relativno veliko, pa bele\u017eimo dogodke, kot je primer iz Sevnice, kjer so prijave bile podane in so strokovne slu\u017ebe intervenirale. In zakaj se je kljub temu zgodi najhuje \u2013 to je na\u0161e klju\u010dno vpra\u0161anje? Analiza primerov je pokazala, da je pri tem klju\u010dno troje. Nemalokrat se izka\u017ee, da je na institucijah \u0161e vedno pogosto prisotno podcenjevanje tveganja za najhuj\u0161e nasilje in tako le-te ne ukrepajo dovolj odlo\u010dno zoper povzro\u010ditelja nasilja. Po prijavi \u017ertev nemalokrat ostane s povzro\u010diteljem nasilja na istem domu, \u010de temu ni bila izre\u010dena prepoved pribli\u017eevanja ali pripor, in te\u017eko je pri\u010dakovati, da si bo \u017ertev upala \u0161e kak\u0161en konkretnej\u0161i korak v smeri prekinitve nasilnega odnosa. So\u010dasno pa opa\u017eamo, da \u017ertve ob prijavi nasilja pogosto nimajo zadostne podpore v svojem najo\u017ejem dru\u017einskem in socialnem krogu. Da je toleranca do nasilja \u0161e vedno precej visoka, in da po prijavi velikokrat ostanejo same, kar jim odvzame mo\u010d za nadaljnje korake. Zavedati se namre\u010d moramo, da vsaka prijava za \u017ertev praviloma pomeni stres in negotovost, pove\u010da ob\u010dutke strahu in nemo\u010di, saj se \u017ertve praviloma bojijo formalnih postopkov in v teh procesih potrebujejo veliko tako socialne, \u010dustvene kot tudi finan\u010dne podpore. Veliko \u017ertev nasilja tudi ne ve, da bi se lahko za tak\u0161no pomo\u010d zatekle na nevladne organizacije, saj so o tem premalo pou\u010dene. Zato je podpora doma\u010dega okolja ob tem lahko klju\u010dna. Kot pomemben element pa opa\u017eamo tudi \u0161e vedno precej pomanjkljivo delo s povzro\u010ditelji nasilja, saj se praviloma z njimi na sistemati\u010den in strokoven na\u010din le redko kdo ukvarja. Izjemno pomembne aktivnosti na tem podro\u010dju izvaja Dru\u0161tvo za nenasilno komunikacijo, a to \u0161e zdale\u010d ni dovolj. Delo s povzro\u010ditelji nasilja takoj po intervencijah, njihova strokovna obravnava skozi, katero bi posku\u0161ali prepoznati njihove vzgibe in ma\u0161\u010devalno naravnanost do partnerke, prepoznavanje \u010desa so lahko sposobni, reden in bolj sistemati\u010den nadzor ob izre\u010denih prepovedih pribli\u017eevanja in huj\u0161ih izbruhih nasilja, vse to je tisto, kar bi moralo biti del preventive, pa praviloma \u0161e vedno ni.<\/p>\n<p>Kaj se dogaja v njihovih glavah, je izjemno te\u017eko re\u010di in je to verjetno tudi nemogo\u010de ugotoviti, a dejstvo je, da so \u0161tudije pokazale, da gre z mo\u0161ke, ki gojijo visoko stopnjo tolerance do nasilja, so praviloma nezadovoljni sami seboj in svojim dru\u017ebenim polo\u017eajem, svoj nivo frustracij pa kanalizirajo preko uporabe nasilja nad \u0161ibkej\u0161imi od sebe, in to praviloma izklju\u010dno znotraj doma\u010dega okolja, najpogosteje nad partnerko. Gojijo tudi mo\u010dna konzervativna in patriarhalna prepri\u010danja in partnerko razumejo kot lastnino, s katero lahko po\u010dnejo kar \u017eelijo in zahtevajo njeno popolno podreditev. Pridru\u017eujejo si tudi pravico do ultimativnega discipliniranja in zdi se, da tak\u0161na dejanja razumejo kot nekaj, kar se je \u00bbpa\u010d\u00ab moralo zgoditi, nekaj, do \u010desar so bili primorani, kar sovpada z njihovimi vrednostnimi orientacijami in prepri\u010danji. Sami za okolico in \u0161ir\u0161o dru\u017ebo tudi praviloma niso nevarni. In od tod tudi ta gesta, da se velika ve\u010dina teh morilcev po izvr\u0161enem kaznivem dejanju samostojno preda organom pregona. Zelo zna\u010dilno je, da se bodisi sami odpravijo na policijo ali pa policijo (ali koga drugega) pokli\u010dejo in dejanje priznajo.<\/p>\n<p>Ob koncu naj \u0161e enkrat poudarimo, da gre za dejanja, ki jih vodi nasilje in posestni\u0161ka dr\u017ea nad partnerko, ki je bilo praviloma prisotno \u017ee dolga leta. In tudi v tem primeru je bilo tako. Velikokrat tak\u0161ni povzro\u010ditelji svoje dejanje tudi napovedo, s predhodnimi gro\u017enjami. Prepri\u010dane smo, da bi, z ustreznim preventivnim delom, veliko ve\u010dino tak\u0161nih dogodkov lahko tudi prepre\u010dili. Zato lahko re\u010demo, da ob vsakem takem dogodku vsakokrat na novo na izpitu pademo \u010disto vsi, dru\u017eba kot celota, ki je nekaj vedela, a se je raje obrnila stran, dokler ni bilo prepozno.<\/p>\n<p><strong>V primerih nasilja v dru\u017eini je dr\u017eava tista, ki mora pose\u010di v prekinitev nasilja, posebej, \u010de se ugotovi, da \u017ertev tega ne zmore, ne \u017eeli ali ne prepozna lastne visoke ogro\u017eenosti. Pomembno je, da ogro\u017eenost prepoznamo mi, ki nismo v krogu nasilja in \u0161e posebej pozorni moramo biti takrat, ko je \u017ertev pasivna in ne zmore korakov iz nasilja, saj je nasilje postalo normalni del vsakdana in ne vidi izhoda. V primerih, ko so udele\u017eeni otroci, je potreba po za\u0161\u010diti \u0161e toliko ve\u010dja. Umik povzro\u010ditelja, za\u0161\u010dita in podpora \u017ertvam, kontinuirana podpora, da zdr\u017eijo v prekinitvi odnosa. Ne spra\u0161ujmo se, \u010desa \u017ertev ni naredila, vpra\u0161ajmo se, kaj bi lahko \u0161e naredili, da bi jo bolje za\u0161\u010ditili!<\/strong><\/p>\n<p>Dr. Jasna Podreka za Dru\u0161tvo SOS telefon<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":44,"featured_media":3029,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[],"class_list":["post-3064","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-izjave-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3064","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/44"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3064"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3064\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3029"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3064"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3064"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3064"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}