{"id":3106,"date":"2023-03-07T11:30:17","date_gmt":"2023-03-07T10:30:17","guid":{"rendered":"https:\/\/drustvo-sos.si?p=3106"},"modified":"2024-02-19T09:11:38","modified_gmt":"2024-02-19T08:11:38","slug":"nasilja-nad-zenskami-ne-moremo-odpraviti-brez-odpravljanja-neenakosti-v-druzbi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/izjave-za-javnost\/nasilja-nad-zenskami-ne-moremo-odpraviti-brez-odpravljanja-neenakosti-v-druzbi\/","title":{"rendered":"Nasilja nad \u017eenskami ne moremo odpraviti brez odpravljanja neenakosti v dru\u017ebi"},"content":{"rendered":"

Izjava Dru\u0161tva SOS telefon ob Mednarodnem dnevu \u017eensk, 8. marcu<\/em><\/p>\n

Ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu \u017eensk, v Dru\u0161tvu SOS telefon ponovno opozarjamo, da je nasilje nad \u017eenskami ena najpogostej\u0161ih kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic na svetu. Nasilja nad \u017eenskami ne moremo odpraviti brez odpravljanja neenakosti v dru\u017ebi, zato opozarjamo, da je globalna kriza tudi pri nas poglobila stiske \u017eensk, ki so pahnjene v rev\u0161\u010dino, posledica pa je \u0161e bolj skrito nasilje znotraj doma, ki je bil \u017ee od nekdaj prostor, ki je zanje najnevarnej\u0161i. Po podatkih Statisti\u010dnega urada RS je od 15. leta dalje nasilje s strani intimnega partnerja pri nas do\u017eivela skoraj tretjina \u017eensk, ki so bile kadarkoli v partnerskem razmerju, to pomeni ve\u010d kot 110.200 \u017eensk, starih med 15 in 74 let.<\/strong><\/p>\n

\u017denske, ki \u017eivijo v nasilnih intimnopartnerskih zvezah, se zaradi negotove ekonomske situacije, stanovanjske stiske, strahu in drugih kompleksnih vzrokov, \u0161e te\u017eje odlo\u010dajo za prijavo nasilja in zanje (v\u010dasih smrtno) nevarne odhode iz nasilnih zvez. V javnosti \u0161e vedno prelagamo krivdo za ostajanje s povzro\u010ditelji nasilja na \u017ertve, nanje valimo tudi odgovornost za neukrepanje ob nasilju, in to kljub temu, da \u0161e vedno nimamo dovolj u\u010dinkovitih na\u010dinov za\u0161\u010dite za varne izhode iz nasilja.<\/p>\n

Najnevarnej\u0161i trenutek za \u017ertev je ravno odhod iz nasilja in takrat je potrebno u\u010dinkoviteje poskrbeti, da se povzro\u010ditelj nasilja \u017ertvi ne bo pribli\u017eal. Izrek ukrepa prepovedi pribli\u017eevanja ni dovolj, potreben je razmislek o drugih na\u010dinih za\u0161\u010dite, morda tudi o elektronskih zapestnicah za nadzor oddaljenosti povzro\u010ditelja do \u017ertve, kot je \u017ee praksa v nekaterih evropskih dr\u017eavah.<\/strong><\/p>\n

Slovenija po \u0161tevilu umorov nad \u017eenskami izstopa glede na \u0161tevilo prebivalcev. Raziskava \u0161vicarske nevladne organizacije Small Arms Survey, ki je temeljila na primerjalni analizi umorov po dr\u017eavah, je glede na podatke iz leta 2015 pokazala, da je Slovenija ena izmed najbolj razvitih dr\u017eav, ki imajo glede na sicer\u0161nji nizek dele\u017e nasilnih smrti, na globalni ravni nadpovpre\u010dno stopnjo intimnopartnerskih umorov \u017eensk. Kot relativno varna dr\u017eava, kar se ti\u010de splo\u0161ne kriminalitete, namre\u010d v zadnjih letih opa\u017eamo porast poskusov umorov in dokon\u010danih umorov v intimnopartnerskih zvezah. V letu 2022 jih je bilo 12.<\/strong><\/p>\n

\u0160e vedno premalo resno prepoznavamo resnost gro\u017eenj in preteklega nasilja v intimnopartnerskih zvezah, podcenjujemo psihi\u010dno nasilje in ga ne obravnavamo kot enakovrednega drugim oblikam nasilja. Zmanj\u0161ujemo ga na konflikt, in velikokrat na matere, ki so zapustile nasilne o\u010dete svojih otrok, prelagamo breme \u00bbpravilne priprave otroka na stik z o\u010detom\u00ab, kar velikokrat pomeni sistemsko legitimiziranje nadaljevanje nadzora in nasilja nad nekdanjo partnerko in otroki (ki nemalokrat stike zaradi preteklega nasilja zavra\u010dajo).<\/p>\n

Zanemarjamo tudi pomen zalezovanja, ki se lahko kon\u010da tragi\u010dno, saj ga izvajajo izjemno posestni\u0161ki nasilni (nekdanji) partnerji. \u0160e vedno tudi opozarjamo na to, da se nasilje v dru\u017eini, kjer so najve\u010dkrat \u017ertve \u017eenske in otroci, \u0161e preve\u010dkrat obravnava kot prekr\u0161ek in ne kot kaznivo dejanje, kar daje napa\u010dno sporo\u010dilo tako storilcu kot tudi \u017ertvam in okolici, saj zmanj\u0161uje njegov pomen in nasilja aktivno ne ustavlja.<\/p>\n

Na podro\u010dju spolnega nasilja smo dosegli veliko spremembo razumevanja z modelom, ki sloni na privolitvi, vendar pa so \u017eenske \u2013 \u017ertve posilstev \u2013 \u0161e vedno \u017ertve znotraj sistema, kjer so pravice osumljencev velikokrat pred pravicami o\u0161kodovank.<\/p>\n

Sovra\u017eni govor je oblika nasilja nad \u017eenskami, ki ohranja in pove\u010duje neenakosti med spoloma in pomeni kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic.<\/p>\n

Za odpravo neenakosti so nujni sistemski ukrepi. Zato ne smemo spregledati intenziviranih in sistemati\u010dnih te\u017eenj k retradicionalizaciji in repatriarhalizaciji dru\u017ebe.<\/p>\n

V Dru\u0161tvu SOS telefon smo se klicu na pomo\u010d zaradi nasilja preko brezpla\u010dne 24-urne telefonske \u0161tevilke 080 11 55 v letu 2022 odzvali ve\u010d kot 2200 krat, v na\u0161e druge programe je bilo vklju\u010denih dodatnih 200 \u017eensk in otrok. Samo v programu individualnega svetovanja se je \u0161tevilo uporabnic od leta 2018 pove\u010dalo za 127 odstotkov.<\/strong><\/p>\n

Zavedamo se, da marsikatera \u017eenska ne zmore poklicati na pomo\u010d in da zanje osmi marec ni praznik. Poslu\u0161ajmo. Ne obsojajmo. Ukrepajmo. Kot sosed ali kot zaposleni v instituciji ali organizaciji za za\u0161\u010dito in pomo\u010d \u017ertvam nasilja.<\/p>\n

Enakost prispeva k bolj\u0161emu polo\u017eaju vseh \u2013 \u010de jo dose\u017eemo, smo zmagali kot nerazdeljena dru\u017eba, ki se zaveda pomena \u010dlovekovih pravic in upo\u0161tevanja razli\u010dnosti.<\/p>\n

Vsem \u017eenskam ob njihovem prazniku iskreno \u010destitamo.<\/p>\n

Maja Plaz, predsednica<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":44,"featured_media":3137,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[],"class_list":["post-3106","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-izjave-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3106","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/44"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3106"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3106\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3137"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3106"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3106"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/drustvo-sos.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3106"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}