Izhod google.com

Izjave za javnost / 28. avgusta 2020

Noben ljubeči oče in partner ne postane morilec – mori le nasilnež

Sreda, 12. 8. 2020. V medijih zasledimo vest, da naj bi moški v Grosuplju po prepiru z vnetljivo tekočino polil 44-letno partnerko in jo zažgal. Gospa je po hudih poškodbah in več kot dveh tednih agonije na intezivni negi izgubila boj za življenje. Policija po krajši preiskavi ugotovi, da je osumljenec bivši partner oškodovanke.

V Društvu SOS telefon smo, tako kot ob vsakem takšnem dogodku, globoko pretresene, obenem pa tudi jezne in razočarane, da se kljub vsem naprednim korakom, ki smo jih v zadnjih desetletjih naredili na področju preprečevanja nasilja v družini, takšne zgodbe še vedno dogajajo. Po svoji okrutnosti pa nas vsak intimnopartnerski umor še posebej šokira. Tako okrutnega kaznivega dejanja, kot je zažig žive osebe, v slovenskem prostoru ne pomnimo. Dinamika izvedbe kaznivega dejanja dokazuje, kako zelo nevarni, okrutni in brezkompromisni so povzročitelji nasilja pri zasledovanju lastnih interesov in potrjevanju lastne pozicije moči nad partnerko, nad katero so pred tem vrsto let izvajali nasilje. Znanstvene raziskave (Podreka, 2107), dokazujejo, da med posebno izstopajoče značilnostmi intimnopartnerskih umorov in poskusov umorov žensk, sodi okrutnost izvedbe kaznivega dejanja in količina nasilja, ki jo uporabi za izvedbo le tega. Takšen modus operandi izkazuje posestniško držo moškega do ženske ter s tem povezano maščevalno naravnanost in odločenost pri izvedbi kaznivega dejana.

Naj spomnimo tudi, da so intimnopartnerski umori najpogostejša oblika smrtonosnega nasilja nad ženskami, saj skoraj polovico vseh umorov ter poskusov umorov žensk v Sloveniji zagrešijo bivši ali aktualni intimni partnerji. Znanstveno je dokazano, da intimnopartnerski umori niso naključna kazniva dejanja ali nesreče, do katerih pride nepričakovano, zaradi trenutnega besa ali »izbruha strasti« pri sicer nenasilnih (moških) posameznikih, ampak gre največkrat za končno dejanje v kontinuumu nasilja. Gre za napovedana kazniva dejanja s predhodnimi grožnjami, zalezovanjem, nasiljem. Takšni umori so praviloma le vrh ledene gore dlje trajajočega intimnopartnerskega nasilja. Prav zaradi tega bi bilo takšna kazniva dejanja ob ustreznem ukrepanju in preventivnem delovanju, po našem prepričanju in oceni znanstvenih raziskav, mogoče preprečiti.

Naj tudi spomnimo, da so otroci zelo pogosto kolateralne žrtve teh kaznivih dejanj, saj poleg vsega ostalega ostanejo tudi brez obeh staršev. V nekaj več kakor tretjini primerov pa so tudi priče zločina, največkrat torej umora lastne matere, tudi v zadnjem primeru je poškodovano mater našel sin. Težko si predstavljamo, kako lahko otrok takšno travmo sploh predela.

Ustrezno poročanje ob takšnih dogodkih je izrednega pomena, saj javnost zelo pogosto dobi napačno sliko o tem, kaj so realni motivi za takšna kazniva dejanja. V Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja že nekaj časa opozarjamo, da je govoriti o konfliktih, ko gre za intimnopartnerske umore povsem neustrezno in zavajajoče iz več razlogov. Prvič zato, ker se s tem ustvarja vtis in strah v javnosti, da lahko do takšnih dogodkov pride v vsaki zvezi, ko se partnerja sporečeta. Da so to naključna kazniva dejanja, ki jih ni mogoče preprečiti, saj gre za trenutek šibkosti pri ljubečem, nenasilnem partnerju. Tretjič, ker se povsem zanemari kontekst nasilja, ki je ključni dejavnik, zaradi katerega prihaja do takšnih kaznivih dejanj. Četrtič, da je krivda za kaznivo dejanje tudi na strani žrtve. Ter zato, ker se zamenjuje konfliktnost in nasilje, kar je nekaj popolnoma različnega. Zanemarja se, da gre za nasilje in ne za konflikt znotraj »malce bolj problematičnega odnosa«. Pomembno je vedeti, da nekdo, ki ni že predhodno problematičen in nasilen, kaj takšnega ne stori. Da nekdo iz ljubega miru ne postane morilec ter da nekdo zaradi običajnih »nesoglasij v ljubezni« ne mori.

V veliki večini primerov morijo moški, ki so posestniški in nasilni do žensk, in prav je, da se tega zavedamo.

Naj na koncu te izjave izrečemo iskreno sožalje vsem svojcem žrtve. Obenem pa posebno misel posvečamo vsem otrokom, ki so morali skozi tako težko preizkušnjo, saj smo prepričani, da so največje žrtve sistema, ki ni uspel ustrezno zaščiti žrtve nasilja.

 

Za Društvo SOS telefon

Dr. Jasna Podreka

 

Ljubljana, 28. 8. 2020